Prve seje izvršnega odbora EFFAT sta se udeležila predstavnika Sindikata KŽI Slovenije Boris Frajnkovič in Irina Zgonec Rožej. Izvršni odbor EFFAT se je prvič po kongresu sestal v Kopenhagnu.
Uvodne nagovore sta imeli Annika Rönni-Sällinen (predsednica EFFAT) in Anne Berit Aker Hansen (NNN).
Na sestanku se je govorilo o politični viziji in akcijskem načrtu EFFAT-a za obdobje april 2025 – junij 2027, kjer je generalni sekretar predstavil razmere v Evropi (negotovost, deregulacija, krize) in ključne prednostne naloge, politični sekretarji po dejavnostih pa so podali sektorska poročila in načrte delovanja različnih odborov. Novi Generalni sekretar IUF Kristjan Bragason, je podal poročilo o stanju mednarodne organizacije IUF, katere član je tudi Sindikat KŽI Slovenije. Sindikalni kolegi iz Srbije in Turčije so podali kratka poročila o razmerah v njihovih državah.
Jeppe Bruus, danski minister za zeleni prehod, je predstavil sodelovanje socialnih partnerjev pri pravičnem prehodu v agroživilski industriji in prednostne naloge Danske države, ki bo predsedovala EU v drugi polovici leta 2025.
Predstavljen je bil vpliv umetne inteligence na delavce in kolektivna pogajanja. Izpostavljeno je bilo, da se morajo sindikati vključiti v:
- identifikacijo sistemov Al in
- izvajanje zakona AI v vsakem podjetju.
Predstavljen je bil tudi projekt za enakost spolov in začetek njegove kampanje. Izpostavljena je bila visoka plačna vrzel med spoloma v sektorjih EFFAT. Ugotovitve dvoletnega projekta opozarjajo na zaskrbljujoče razlike v plačilu, delovnih pogojih in možnostih za poklicno napredovanje milijonov delavk v kmetijstvu, živilskopredelovalni industriji, gostinstvu in gospodinjstvu. Kot primer:
Kmetijstvo: Ženske v Španiji kljub enaki produktivnosti zaslužijo do 30 % manj kot njihovi moški kolegi. Migrantke se pogosto soočajo s še težjimi okoliščinami.
Hrana in pijača: Ženske predstavljajo skoraj 50 % delavcev v proizvodnji hrane in 70 % delavcev v proizvodnji pijač. Vendar pa lahko razlike v plačilu med spoloma dosežejo do 18 %.
Udeleženci smo poslušali predstavitev sistema industrijskih odnosov na severu Evrope – predstavitev nordijskega modela, ki skuša združiti ekonomsko učinkovitost s socialno pravičnostjo, kar pomeni močno gospodarstvo in visoko kakovost življenja za prebivalce. Ključne značilnosti nordijskega modela so:
- Močna socialna država (blaginjska država). Visoki javni izdatki za zdravstvo, izobraževanje, socialno varnost in pomoč brezposelnim.
- Močni sindikati in sodelovanje med delodajalci, zaposlenimi in državo. To zagotavlja stabilnost in manj konfliktov na trgu dela.
- Enakost in majhne razlike v dohodkih. Sistem spodbuja ekonomsko enakost in vključevanje.
